Prijava na E-novice

Z dobrim receptom se daleč pride

Predbožično vzdušje, kje?

Polovica adventnega časa je za nami in vedno bolj opažam, da pri nas pravega adventnega, predbožičnega vzdušja v bistvu ni. Umirjen predbožični čas, smo zamenjali z veselim decembrom oz. nebrzdanim veseljačenjem. Poceni (in zanič) kuhano vino iz plastičnih kozarčkov, glasna jugo ali narodna glasba ter popivanje, so zamenjali božične pesmi in pristno druženje.

Kako je bilo včasih in kako je še vedno, samo žal, ne pri nas.

December je mesec, ko se narava umiri. Skupaj z njo naj bi se umirili tudi sami, se zazrli vase, naredili obračun s preteklostjo in skovali načrte za prihodnost. To je čas tradicije, šeg in navad, sladkega pričakovanja, dobrih želja, pa tudi zabav in veseljačenja … Je čas praznikov.

Čarobni adventni čas, čas pričakovanja, se začne štiri nedelje pred božičem. Za kristjane je to čas priprave na božič, na Jezusovo rojstvo. To je čas, ko narava počiva in na polju ni dela. Zato so se naši predniki lahko v miru pripravljali na največji praznik v letu. Tradicija izdelave adventnih venčkov, peke domačih piškotov, izdelave jaslic, generalnega čiščenja hiše, kolin, priprave božične večerje, peke potic, poprtnikov, škofovskih kruhov in ostalega božičnega peciva je marsikje živa še danes. Ravno tako miklavževanje oziroma prihod enega najbolj priljubljenih svetnikov, znanega po svoji dobroti in darežljivosti, Sv. Nikolaja oz. Miklavža. Na predvečer svojega godu, 5. decembra, se v škofovski opravi, v spremstvu angelov in parkljev ter s knjigo pod roko v kateri z zlatimi črkami piše, kaj so počeli pridni otroci in s črnimi, kaj so ušpičili poredni, odpravi na obhod. Otroci mu nastavijo krožnike ali nogavice, se skrivajo pred parklji in željno pričakujejo skromna darila. Včasih so bili to le orehi in jabolka, morda še domači piškoti ali lectovo pecivo.

V času do božiča, so na kmetih navadno imeli koline. Tudi zato, da so za božič in novo leto na mizi imeli le najboljše. Obdarovanje na božični večer je bolj kot kmečka mestna tradicija, ki je k nam prišla iz nemških domov. Še danes je marsikje navada, da Božiček z zvončkom naznani svoj prihod. Božič je družinski praznik povsod po svetu. Naši predniki so celo menili, da je tako velik praznik, da ga ne smemo motiti z obiski. Obiskom so tradicionalno namenjeni dnevi po božiču, predvsem 26. december, štefanovo.

Hrupen vstop v novo leto naj bi prepodil zle duhove. Bogato obložena miza pa zagotovila dovolj hrane tudi v prihajajočem letu. In ne pozabite, kar boste počeli na novo leto, boste počeli vse leto. Pa srečno!

Design by ThemeShark.com - Drupal Themes with bite!