Kostanj

Težko bi našli bolj značilni jesenski sadež kot je kostanj. Narava nam ga ponudi ob zadnjih toplih dnevih, kot bi vedela, da njegove sestavine in aktivne snovi pomagajo našemu organizmu pri prilagajanju na prihajajoče hladne dni.

Pravi kostanj spada v družino bukovk, v kateri med drugim najdemo bukve, hraste in kostanje. Ti trije rodovi prevladujejo v listnatih in mešanih gozdovih Severne Amerike in Evrazije. Kostanj je dolgoživa drevesna vrsta, zlahka doseže starost od 200 do 600 let. Tudi tisoč let stari kostanji niso redkost.

Evropski pravi kostanj izvira iz Sredozemlja in območji ob Črnem morju. Po Evropi naj bi ga istočasno z vinsko trto razširili Rimljani in to daleč na sever, preko njegovih naravnih rastišč. Kostanjeve gaje so že pred več kot tisoč leti ljudje sadili zaradi plodov, pridobivanja medu, pa tudi lesa. V krajih z milejšo klimo in daljšo rasno dobo v Evropi, se je kostanj razširil v gozd in tako postal gozdna vrsta.

V Sloveniji raste pravi kostanj samoniklo na toplejših gričevnatih legah. Imamo pa tudi okoli 11 ha intenzivnih nasadov kostanja. Leta 1950 so se zaradi napada gliv, ki povzročata kostanjev rak in črnilovko (trohnenje lesa) njegove površine prepolovile. Prizadeta območja sedaj le počasi obnavljajo.

Glede na plodove ga delimo na dva tipa; na marone in na prave kostanje. Maroni rastejo v toplejših predelih v njihovih ježicah pa se razvije po en sam večji plod. Divje rastoči kostanji pa imajo v ježicah po 2-3 plodove, ki so ustrezno manjši.

Uporabno je celo drevo

Čeprav največkrat posežemo po njegovih plodovih, je celotno drevo prava zakladnica. Cvetovi kostanja so odlična paša za čebele. Temno rjavkasto rdeč, rahlo grenak kostanjev med je bogat s cvetnim prahom. Po ljudskem izročilu blagodejno vpliva na krvni obtok, jetra, čir na želodcu in prebavila ter pomaga pri nespečnosti.

Plodovi se uporabljajo za prehrano ljudi in živali. Včasih je bilo uživanje kostanja precej bolj razširjeno, zaradi svoje dostopnosti je dolgo časa veljal za hrano revežev. Plodovi kostanja vsebujejo večinoma škrob (okoli 45 %), bogati so s prehranskimi vlakninami (8,1 %) vsebujejo pa tudi nekaj malega beljakovin in maščob (okoli 2,4 in 2,2 %). Od vitaminov je kostanj presenetljivo bogat z vitaminom C (43 mg/100 g), folno kislino, vsebuje tudi nekaj vitaminov B kompleksa in provitamin A. Od mineralov so kostanji dober vir železa, kalcija, kalija, magnezija, mangana, fosforja in cinka.

Lubje kostanjevega drevesa se v zdravilstvu uporablja kot sredstvo proti vročini in driski. Proti driski pa delujejo tudi listi. Les kostanja je trden in trajen. Uporablja se tako v gradbeništvu (podporni stebri, ostrešja, železniški pragovi, lesene konstrukcije …) kot v pohištveni industriji.

Nakup in shranjevanje

Najbolj zabavno je prav gotovo, če si kostanj naberemo sami. Brskanje in premetavanje listov, odpiranje ježic, vonj jesenskega gozda … imajo svoj čar. Ob pregledu in čiščenju nabranega kostanja se sicer zna zgoditi, da nas navdušenje mine, še posebej, če so nabrani plodovi manjši. Zato se mogoče naslednjič raje odpravimo v trgovino ali na tržnico ponj. Čisto svež kostanj se težko lupi, pa tudi njegov okus je bolj prazen. Slajši postane, ko nekaj dni odleži (doma ali pa pod drevesom). Nabran kostanj temeljito pregledamo in ocenimo zdravje plodov. Če je blaten, umazan ali vlažen, ga operemo, razprostremo po kuhinjskih brisačah in temeljito posušimo. Popolnoma suhe in zdrave plodove lahko hranimo na hladnem tudi več tednov. Vlažen kostanj bo hitro začel plesneti, črvički pa bodo tudi opravili svoje.

Najbolj popularen je prav gotovo pečen kostanj. Njegovemu omamnemu vonju se le redki lahko uprejo. Pečenje kostanja nad žerjavico sicer ima svoj čar, a je za domačo uporabo malce nepraktično. Kostanj doma pečemo ali v (luknjasti) ponvi na plinskem štedilniku, ali pa v pečici. Narezan kostanj razporedite v eni plasti po (naluknjanem) pekaču in pecite v pečici ogreti na 250 stopinj do 20 do 30 minut. Po tem času bo kostanj zagotovo pečen, ne bo pa črn, kot če ga pečete na plinu ali žerjavici.

Pečen kostanj si privoščite kot samostojen obrok. Ne izzivajte prebave s pitjem mošta, zraven pijte čaj ali vodo.

Kostanj lahko tudi zamrznete. Lahko zamrznete surovega (priporočamo, da ga prej narežete), kuhanega, ali pa v pireju. V zamrzovalnikih in na prodajnih policah je izbira že pripravljenih izdelkov iz kostanja vedno večja. Pred nakupom skrbno preberite sestavine, veliko izdelkov iz kostanja namreč vsebuje različne umetne dodatke (predvsem arome).

Uporaba kostanja v kulinariki je zaradi njegovega nevtralnega okusa zelo raznolika; kuhanega postrežemo kot prilogo k mesu, z njim nadevamo gosko ali raco, pripravimo juho ali pa sladico. Vedno bolj je popularna kostanjeva moka (je brez glutena), pravi poslastici pa sta kostanjev džem in kandirani kostanji. 

Napisano za revijo Tekač.si (www.tekac.si) 

foto: Pixabay