kuharija_slive.jpg [1]

Redkokatero sadje obstaja v toliko različicah kot slive. Že v rimskih časih so poznali preko 300 različnih sort sliv, danes jih je že preko 2000. V grobem jih delimo glede na izvor in sicer na evropske, ameriške in japonske. Slive niso le klasične ovalne s temno vijoličasto lupino, so tudi okrogle z lupino v različnih odtenkih zelene, rumene, rdeče in skorajda črne. Od tu tudi različna imena: češplje, ringloji, renklode, mirabele …, vse to spada med slive. Podobno velja za njihovo meso, ki je pri nekaterih skorajda belo, pri drugih pa temno rdeče.

Botanično slive spadajo v rod dreves in grmov prunus. Rod obsega okoli 430 vrst, med drugimi češnje, marelice, breskve, nektarine, mandljevce … Razširjene so po vsem zmernem pasu severne poloble.

Vitamin C, antioksidanti in vlaknine

Slive so odličen vir vitamina C in dober vir vtamina K, bakra, vlaknin ter kalija. Imajo nizek glikemični indeks, 100 g sliv (2 manjši slivi) ima okoli 50 kcal. Poleg tega vsebujejo tudi rastlinske fenole in druge sekundarne rastlinske snovi, ki delujejo kot antioksidanti. Po nekaterih raziskavah celo največ med sadjem. Slive z temno vijoličasto ali rdečo lupino so z njimi bolj bogate kot njihove rumene ali zelene sorodnice. Slive, predvsem zaradi visoke vsebnosti vitamina C, zvišujejo absorpcijo železa in tako preprečujejo slabokrvnost. Topne vlaknine upočasnijo absorbcijo glukoze in tako preprečujejo nihanje krvnega sladkorja. Netopne vlaknine pa ugodno vplivajo na nivo holesterola. Dobro znan je tudi odvajalni učinek suhih sliv.

Nakup in shranjevanje

Zrele slive se rahlo vdajo, če jih stisnemo. Nežen bel poprh na lupini je dober znak. Nakazuje, da so z njimi ravnali previdno, brez pretiranega prekladanja in pretresanja. Žal v trgovinah, pa tudi na tržnici, le redko kdaj naletimo na popolnoma zrele slive. Nič hudega, na sobni temperaturi bodo dozorele v nekaj dneh. Izogibajte se le sliv, ki so, po domače, trde kot kamen, saj najverjetneje ne bodo razvile dobrega okusa. Slive hitro zorijo, dnevno jih preverjajte, da ne bodo prezrele in začele gniti. Zrele slive namreč hitro propadejo. Če jih ne porabimo takoj, jih lahko za nekaj dni shranimo v hladilnik. Lahko pa jih tudi zamrznemo. Najbolje bo, da zamrznete ravno prav zrele polovice sliv brez koščic, tako bodo najbolje ohranile svoj okus.

Uživanje in kulinarika

Če sveže slive hranite v hladilniku, jih pred uživanjem pustite, da se segrejejo na sobno temperaturo in tako razvijejo vso svojo sočnost, aromo in okus.

Uporaba slive je zelo raznolika, od tradicionalnih marmelad, kompotov in različnih peciv, do malce bolj eksotičnih kombinacij z mesom, sirom in zelenjavo. Poskusite polnozrnato pico obloženo s krhlji sliv, kozjim sirom, orehi in žajbljem, ali pa si pripravite preprost posladek: na četrtino narezane slive prelijete z limoninim sokom, potresete z malce sladkorja in cimeta ter na segretem maslu pokuhajte, da se malce zmehčajo. To je tudi dober način, da porabite premalo zrele slive, enostavno jih pokuhate s ščepcem sladkorja.

Priporočamo: piščanec s slivami [2]

Napisano za revijo Tekač.si (www.tekac.si [3]) 

kuharija_slive.jpg [1]